<< Coprinopsis rugosomagnispora, luknjastotrosna tintovka | Gobe | Coprinus comatus, velika tintnica >>
Coprinópsis strossmáyeri (Schulzer) Redhead, Vilgalys & Moncalvo (2001)
Rod: Coprinopsis - tintovke
ZNAČILNOST: tintovka s sprva kremasto belim klobukom zvonaste oblike in na vrhu rjavkasta z belim ostankom ovojnice, kasneje postane klobuk bledo rjavkast, imenovana je v čast škofu Josipu Strossmayjerju, značilnost pa so oranžni rizomorfi ali koreninske niti oziroma vrvicam podoben splet vzporedno potekajočih hif v dnišču.
KLOBUK: 1-7 cm premera, sprva eliptičen in kasneje jajčaste oblike do široko valjast, končno pa topo zvonast ali stožčast z zaobljenim vrhom, sprva kremne barve in v mladosti prekrit z belim ovojem, ki razpade na majhne kremasto bele luske, ki so v sredini rumenkaste in na robu rjavkaste, osnova pa je sivkasta do okraste ali bledo rjavkaste barve, luske so goste, starejši klobuk je po obodu valovit, ni rebrast, na osredju je okrasto rjav in z belim do bledo rjavkastim krogcem kot ostankom ovojnice na vrhu in tam tudi gladek, proti robu je svetlejši in kremast ter kar gosto luskast, luske so na splošno majhne in ne v obliki krpic ter se zlahka odtrgajo, na robovih star razpoka, v starosti se od roba naprej spremeni v črno tekočino.
TROSOVNICA: lističi so sprva beli in kasneje sivo-rjavi do temno rjavi in končno črni, zelo gosti, več kot 60 jih doseže bet, v starosti se raztopijo v črno tekočino.
BET: 4-12(14) cm visok, 4-10 mm debel, valjast, vlaknast ali skoraj gladek, enakomeren in rahlo zožen proti vrhu, bel do kremast, kasneje na sredini bledo rumenkast, z majhnimi vlaknastimi ostanki ovojnice in končno brez obročka, v zrelosti votel ali bombažast oz. se mehko vlaknasto zvotli, dnišče je včasih razširjeno, značilnost pa so opazni nitasti oranžni ali tudi rdečkasto-rjavi rizomorfi, ki segajo v podgobje in so dolgi 2-3 cm ter debeli do 3 mm.
MESO: belo in tanko, na prerezu se ne razbarva, v starosti se spremeni v črno tekočino oz. počrni, mlada diši po gobah, stara je neprijetnega vonja po plesni, blagega okusa.
TROSI: 7-10.5 x 4.5-6 µm, jajčasti do eliptični, gladki, s poro (apikalo) široko 1 µm , trosni prah je črn.
RASTIŠČE: raste kot saprofit v listnatih gozdovih na gnijočem in odpadnem lesu in četudi se zdi, da raste na tleh, v resnici raste na gnilem organskem materialu, pogosto blizu topolov, na štorih in koreninskih sistemih nedavno mrtvih ali odstranjenih dreves, raste tudi na urbanih območjih, v parkih in sadovnjakih, na lesnih sekancih, tudi na tratah med travo, v manjših skupinah ter tesno skupaj, uspeva pozno pomladi in poleti ter zgodaj jeseni, redka.
Čas rasti: -V-VI-VII-VIII-IX-
UPORABNOST: neužitna, ni dokončnih informacij o užitnosti. V kombinaciji z alkoholom verjetno strupena.
Foto: Tomaž Vučko.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Coprinus populicola Mornand (1998), Coprinus strossmayeri Schulzer (1879), Coprinus strossmayeri var. populicola (Mornand) Bon (2002)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
